pokojnina.net
Pokojnina.net spletne strani so v izdelavi in če je nujno lahko nas kontaktirate po e-mailu. Vsebinsko gledana delna pokojnina je posebna vrsta pokojnine ki je po višini nižja od siceršnje starostne pokojnine. Do te pokojnine so upravičeni le delavci v delovnem razmerju, ne pa tudi druge osebe, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Možnost prejemanja takšne pokojnine (delna pokojnina) je namenjena blažjemu prehodu iz aktivnega statusa v status uživalca pokojnine, ki v praksi mnogim povzroča številne, zlasti psihične težave. V času uživanja take pokojnine ima njen upravičenec dvojni status: tako delavca, kot tudi status uživalca pokojnine z ustreznimi pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz posameznega od njih. To delno pokojnino lahko uveljavi zavarovanec:
- ki je že izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
- če je v delovnem razmerju največ s polovico polnega delovnega časa.
"Po odločitvi Ustavnega sodišča je kriterij za priznanje pravice do delne pokojnine (delovni čas) tak, da ga je mogoče uporabiti samo pri osebah v delovnem razmerju. Taka ureditev je v neskladju z Ustavo, ker samozaposlenim zavarovancem ne daje pravice do delne pokojnine, čeprav za tako različno ureditev ni stvarnega, iz narave stvari izvirajočega razloga."
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. Za uveljavitev te delne pokojnine zavarovanec ne potrebuje soglasja delodajalca, pri katerem je v delovnem razmerju! Delna pokojnina se zavarovancu odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost in se potem usklajuje kot druge pokojnine.
Za naše posjetitelje koji razumiju hrvatski, dok su ove stranice u izradi preporučujemo da na temu privatna mirovina u Hrvatskoj posjetite i okvirni kalkulator mirovine, uvjete za starosnu mirovinu, privatne mirovine i rente te planiranje mirovina za mala i srednja poduzeća.
Tu je i posebno razvijeni softver za planiranje mirovine koji pomaže pratiti rizik kod planiranja privatne mirovine, a neprofitna udruga "Privatna mirovina" (u osnivanju) promovira pitanje dodatnih mirovina u Hrvatskoj te educira građane kako postići da mirovine u Hrvatskoj budu što veće i omogućuju pristojan životni standard svim umirovljenicima. Neki se pitaju kakva će biti visina EU mirovina, a sigurno je odgovoriti kako je najbolja opcija vlastita privatna mirovina, na vrijeme i pažljivo isplanirana! Tako je i u susjednim zemljama, primjerice dodatna privatna penzija ili pokojnina.
Zbog rasta udjela umirovljeničke u odnosu na radno aktivnu populaciju u velikim državama EU vlada sve veća zabrinutost za dugoročni potencijal svog gospodarskog rasta. Problem bi trebao biti riješen kasnijim odlaskom u mirovinu te produženjem radnog tjedna - no je li to doista jedino rješenje? Onda je na rasporedu i pitanje kako će se zapošljavati mladi ljudi, kako će zarađivati za život i usput odvajati za sadašnje mirovine te istovremeno štedjeti za svoju mirovinu?
Još malo pitanja vezano uz mirovine: što su obveznice, koje su prednosti korporativnih obveznica i osnovni pojmovi u vezi financijske osnove obveznica? Gdje kupiti obveznice Republike Hrvatske i je li bolje ulagati u obveznice ili dionice ili pak u neke od fondova. Što zapravo nude obveznički fondovi te u kakvoj su vezi obveznice i privatna mirovina? Kako god bilo, sigurno je kako danas privatna mirovina nije luksuz nego potreba.